Vükiped Volapükik äprimon tü 2004, yanula d. 27id; atimo pabevobons is yegeds 35,394. (Yegeds mödik pejafons medü nünömaprogram itjäfidik)
Yeged adelo pevälöl
Hiel Gabriel José de la Concordia García Márquez, sevädik as Gabriel Garcia Márquez ü Gabo (1927mäzul 6, Aracataca - 2014prilul 17, Ciudad de México) äbinom lautan, gasedan, redakan, püban, jäfedan bolitik, e dagetan Prema: Nobel pro literat ün 1982. El García Márquez elödom ledino in Mäxikän ed in Yurop; atimo lifädom dili gretikün tima okik in Ciudad de México. Palecedöl as nüdugan jenöfima magivik reidanefe valemik, eplöpom ad getön e plodi krütanefa e benoseki tedik. Mödikans lesagons, das el García Márquez leigodabom ko lautans votik Splodüla Latino-Lamerikänik: hiel Jorge Luis Borges, hiel Alejo Carpentier, hiel Miguel Angel Asturias, hiel Carlos Fuentes, hiel Mario Vargas Llosa e hiel Julio Cortázar as balan lautanas gretikün vola ün tumyel 20id. (Yeged lölik...)
...das Volapükamuf äninädon vomis jäfedik, soäsä jiel Henriette Wolter, kel päcälof fa Schleyer as cif balid pro Nolüda-Deutän, jiel Marie Johanna Verbrugh, kel älautof tidodemi gretik Volapüka pro Nedänans äsi penädis votik mödik, jiel Maria Tommasi, kel ädunof otosi pro Litaliyänans, u jiel Anna Petersen, kel ävedof presidan balid Volapükakluba di Thoreby (Danän) timü fün onik? (Ekö! lised jivolapükanas famik.)
Kötetavan famik: ‚Joseph Lister‛ (1827-1921) pävokom seimna ün neit fa man vemo liegik. Atan ägetedom ko seifs e plons mödiks sanani ün slip balid omik petupöli:
„Ag! o ‚doctor‛! senob obi so lejekiko badiko, kredob, das deadob.“
Sanan ävestigom malädani, e pos vestig äsagom nenmiseriko: „Elautol-li ya tästumi olik?“
„No!“ malädan ägespikom äpaelikölo. „Cedol-li üfo, das ...“
„Lio notaran olik panemom-li?“
„Söl X binon notaran obik, ab, o ‚professor‛ gudikün obik!...“
„Büedolöd vokön omi!“
„Lebegolöd ole, o ‚professor‛! binob nog so yunik.“
„Büedolöd kömön omi, ed i fati olik e sonis bofik olik!“
„Mutob-li täno deadön jenöfiko?“
„Nö! ab no vilob binön viktim balik, kel peramenom fa ol aneito se bed okik demü nos.“